Ustvarjanje svoje glasbene identitete

Julija je potekal 23. poletni glasbeni tabor, ki ga vsako poletje uspešno organizira Glasbena mladina Slovenije. Murska Sobota je tako za en teden postala glasbeno središče 28 glasbenikov iz različnih držav, tj. Romunije, Hrvaške, Švice, Makedonije in seveda Slovenije. V tem kratkem in zelo produktivnem poletnem tednu je potekalo več tečajev, seminarjev, delavnic in tudi skupnih koncertov. Letošnjega tabora so se udeležili mladi harmonikarji in violisti, skladatelji so se naučili nekaj novih veščin, mladi glasbeniki so se približali interpretaciji sodobne glasbe, mladi pisci – muzikologi so izboljšali svoje obrtniško znanje, organiziran pa je bil tudi enodnevni seminar za učitelje harmonike.

Od skupnega do lastnega

Vsaka nova šola nam prinese več znanja in novih izkušenj, da pridemo čim bližje svojemu cilju ter pridobimo samozaupanje in na koncu seveda tudi lastno glasbeno identiteto. Letošnji udeleženci glasbenega tabora so bili vseh starosti – od takih, ki so še na začetku svoje glasbene ustvarjalnosti, pa do tistih, ki že hodijo po akademski poti, vsi pa so ujeti v proces samospoznavanja in preverjanja svojih sposobnosti. Nekaj glasbenikov je bilo iz nižjih glasbenih šol Radovljica ter Murska Sobota in iz Glasbenega ateljeja Tartini, nekaj jih je imelo srednjo stopnjo glasbene izobrazbe Konservatorija za glasbo in balet Maribor, prišli pa so tudi udeleženci iz Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje. Bilo je tudi nekaj starejših študentov z akademij za glasbo v Ljubljani, Zagrebu (Hrvaška), Luzernu (Švica), Cluj-Napoci (Romunija) in Skopju (Makedonija).

Vsak je imel drugačno predhodno znanje, zgodbo in pot. Vsak posebej je bil torej drugačen, a vsi smo imeli nekaj skupnega – ljubezen do glasbe. Med ustvarjanjem so bili prisotni tudi mentorji, ki so nam s svojo vrhunsko pripravljenostjo dajali smernice pri poglabljanju znanja in s tem tudi olajšali prepoznavanje lastne glasbene identitete. Bilo je pet nosilnih mentorjev, in sicer Luka Juhart (harmonika in interpretacija sodobne glasbe), Maja Rome (viola), Dušan Bavdek (komponiranje), Nenad Firšt (komponiranje) in Veronika Brvar (glasbena publicistika), poleg tega pa so prišli v goste še trije predavatelji.

.

Komponiranje – poslušanje

svojega notranjega zvoka Skladateljski tečaj je letos obiskalo sedem mladih skladateljev, od katerih je bil eden iz Romunije in ena udeleženka iz Hrvaške. Vodila sta jih dva mentorja, skladatelj Dušan Bavdek, ki je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tudi član mednarodnega združenja za sodobno glasbo – ISCM, ter Nenad Firšt, skladatelj in predsednik Društva slovenskih skladateljev ter generalni sekretar Zveze Glasbene mladine Slovenije. Njuna naloga je bila približati mlade skladatelje k njihovi naravi, njihovemu načinu poslušanja in razumevanja glasbe, posedovanja lastnega stika z glasbo, seveda tudi razumevanja njihovega notranjega sveta, ki ga na koncu preoblikujejo v neko glasbeno obliko tako, kot naj bi ta notranji svet zazvenel.

Na vprašanje o prenašanju tehnike skladanja na študente je Bavdek odgovoril: »Pomemben je individualni pristop. Študenti so različni in ravno to je navdihujoče. »Postopno mu pomagaš graditi njegovo znanje in s tem tudi umetniški profil.«

Nenad Firšt je predaval predvsem na temo oblikoslovja in stilskih pregledov, Dušan Bavdek pa je imel vsak dan analizo skladb različnih skladateljev. Oba mentorja sta vsak dan mladim razkrivala principe razmišljanja velikih skladateljev, slišali pa so tudi o matematičnih značilnostih v glasbi (predavanje »Zlati rez v glasbi«). Mladi skladatelji so se učili, kako svojo idejo realizirati z usmerjanjem misli k logiki in čustvom, pridobili pa so tudi nove veščine, tako da bi svoja dela zapustili kot nekaj, kar bi še dolgo obstajalo in jih predstavljalo.

.

Sporazumevanje s svojimi inštrumenti – harmonika in viola

Letošnje poletne šole harmonike se je udeležilo osem učencev (eden izmed njih je prišel celo iz Švice). Poleg individualnih ur harmonike so sodelovali tudi na dveh skupnih »večerih interpretacije in improvizacije« in vsi so nastopili tudi na zaključnih koncertih. Pri tem moram omeniti tudi njihovega mentorja Luko Juharta, akordeonista, ki koncertira solistično in tudi v predvsem sodobnih komornih zasedbah, sodeluje s sodobnimi komponisti ter poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Je eden mlajših mentorjev s sodobnejšimi pogledi, ki ima obenem tudi sodoben pristop pri prenašanju svoje tehnike najmlajšim.

Torek, 12. julij, je bil harmonikarski dan, posvečen pedagogom harmonike, ki so dobili nasvete za izboljšanje svojega individualnega dela z učenci, analizirali pogosto izvajane skladbe na harmoniki ter poslušali o interpretacijah sodobne glasbe in pripravah na harmonikarska tekmovanja in seminarje.

Tudi violisti so imeli letos priložnost izboljšati svoje sporazumevanje z inštrumentom. V tem tednu je pet violistov skrbno vadilo z mentorico Majo Rome, profesorico viole na Akademiji za glasbo v Ljubljani in vodjo viol v Slovenski filharmoniji. Poleg tega, kako biti pozoren na svojo individualnost, jih je učila nastopanja v skupinah, dopolnjevanja, medsebojnega občutenja in dihanja s preostalimi izvajalci. Na zaključnih koncertih so poleg skladb, ki so jih izvajali s korepetitorko, nekatere skladbe izvedli tudi v komornih zasedbah.

.

Interpretacija sodobne glasbe – interpretacija neznanega

Na delavnici interpretacije sodobne glasbe so poleg učencev, ki so prišli, da izboljšajo svoje razumevanje in interpretiranje sodobne glasbe, sodelovali tudi udeleženci tečaja harmonike, viole in kompozicije. Vodja delavnice je bil Luka Juhart, ki je zelo zavezujoče pojasnjeval in predstavljal, kar je za neznanim, ali pa tisto, kar je večini mlajših glasbenikov nerazumljivo, skrito, misteriozno. S specifičnim in drugačnim pristopom do vsakega študenta nam je vsem približal sodobnost. Na vprašanje, kakšen je njegov pristop k prenašanju občutka o sodobni glasbi na študente, nam je povedal, da mora biti pristop različen za študente različnih starosti. Razložil je, da je delo z otroki zahtevnejše ter poteka bolj postopno, ampak da na koncu tudi sodobno glasbo izvajajo z veseljem.

.

.

Glasbena publicistika – pisati o glasbi, slišati z vso bitjo

Letos je bilo na tečaju glasbene publicistike šest udeležencev, med njimi tudi udeleženka iz Makedonije. Večinoma smo bili muzikologi s podobnim predznanjem in izobrazbo, tako da smo lahko skupaj sledili vsem predavanjem. Nekateri so izkušnjo s pisanjem že imeli ali so bili že na prejšnjih delavnicah, nekateri so imeli priložnost tudi že organizirati koncerte, drugi pa so znali več povedati o inštrumentih, ki jih igrajo, in o tem, kako nastopati. Mentorica je bila Veronika Brvar, muzikologinja, urednica revije Glasna in predsednica Glasbene matice Ljubljana. Dajala je popolno ravnovesje med zbranimi; takoj je videla sposobnosti, kvalitete in nagnjenja vsakega od tečajnikov, tako da je že vnaprej za vsako vajo vedela, kakšno nalogo potrebuje.

V vseh treh dneh med 14. in 16. julijem smo govorili o tem, kakšne lastnosti mora imeti vsak, ki želi »zaplavati« v publicistične vode. Prišli so tudi gostujoči predavatelji, ki so obogatili naš program. Frans Brouwer (Nizozemska), profesor kulturnega menedžmenta na Univerzi Erasmus v Rotterdamu in na Konservatoriju za glasbo v Maastrichtu, je govoril o pomožnih storitvah pri glasbenih dogodkih in o tem, kako deluje današnji kulturni menedžment. Polona Abram, dramaturginja, režiserka in producentka Kulturnega doma Nova Gorica, je predstavljala delovanje omenjenega kulturnega doma. Slišali smo, kako organizirati in realizirati letni program neke kulturne hiše. Tretji gostujoči predavatelj je bil Luka Juhart, ki je povedal veliko o harmoniki, z njim pa smo povadili tudi nepripravljen intervju. O samem intervjuju smo se veliko naučili pri pripravljanju intervjuja z udeleženci skladateljskega seminarja in njihovim mentorjem Dušanom Bavdkom. Pri delavnici glasbene publicistike smo slišali, kakšna publicistična besedila obstajajo, tako pisana kot govorjena, katera so primerna za določen medij in komu so namenjena. Spoznali smo njihove zgradbe ter za vsako od njih izvedeli, koliko se lahko poglobiš v informacijo, ki jo imaš. Imeli smo tudi praktično delo – pisali smo, brali ter primerjali dobro in slabo, izvedeli več o pisanju programskega lista ter o tem, kako pripraviti radijsko oddajo. Pogovarjali smo se tudi o glasbeni kritiki, eni od zvrsti na vrhu našega poklica, pri čemer se moramo zavedati, da pri pisanju glasbene kritike ustvarjamo avtorsko delo. Odkriti moramo svoje subjektivne poglede ter priti do osebnega stila pisanja, do česar pa lahko pridemo šele, ko se naučimo poslušati glasbo z vso svojo bitjo.

.

Koncerti – trdo delo daje rezultate

Zadnja dva večera smo imeli priložnost slišati dva koncerta z večino novih skladb, ki so doživele krstne izvedbe, nekaj pa je bilo tudi starejših, baročnih, romantičnih in sodobnih. Skladatelji so doživeli rojstvo svojih del, harmonikarji, violisti in tudi preostali instrumentalisti (harfa, kontrabas, klavir, kitara) pa so nam lahko pokazali vse, kar so vadili čez teden. Slišati je bilo njihovo občutenje skladb in z vsako izmed njih so nam povedali, da obstajajo za ta trenutek in da so prisotni zdaj in tukaj. Tudi mentorji skladateljske delavnice so napisali nove skladbe, ki smo jih imeli priložnost slišati prvič. Ne nazadnje moram omeniti še moderatorja Uroša Mijoška, saj brez njegovih organizacijskih veščin tabor ne bi potekal tako gladko. Koncerti so bili prelep zaključek enotedenskega druženja, ki bi ga vsakdo rad doživel vsaj še enkrat. Vsi pa smo se naučili, da so v glasbi zelo pomembni vsi načini, ki nam pokažejo, kako priti do svojega pravega jaza ter kako pri tem vztrajati.

Marta Ristova

Reportaže s poletnih taborov Glasbene mladine Slovenije, ki so izšle v glasbeni reviji Glasna:
20. poletni glasbeni tabor GMS Murska Sobota 2013
21. poletni glasbeni tabor Glasbene mladine Slovenije
22. poletni glasbeni tabor Glasbene mladine Slovenije